Model delovanja za razvoj, zasnovan na UI

Izdelava programske opreme postaja cenejša, kar daje prednost organizacijam, ki se bolje odločajo in varno preverjajo rezultate.

Ključne ugotovitve za vodstvo

  • Ker UI znižuje stroške izdelave programske opreme, je za konkurenčno prednost potrebna sprememba modela delovanja. Trajne izboljšave bodo verjetneje dosegle organizacije, ki preoblikujejo delo ekip, ne le uvedejo pomočnikov UI.

  • Razvoj, zasnovan na UI, potrebuje dvoje: aplikacijske ekipe blizu strankam in problemom ter ekipe za platforme ali »ogrodja«, ki zagotavljajo skupni kontekst, varovala, vrednotenje in upravljanje za varno množično delo ljudi in agentov UI.

  • Tehnološko vodstvo prehaja z upravljanja izvedbenih zmogljivosti na zasnovo sistema izvedbe. Vodje morajo jasno določiti štiri stvari: pristojnosti aplikacijskih ekip, skupni kontekst in kontrole, potrebo po človeški odobritvi ter merjenje z dokazi podprtega učenja in vrednosti za stranke.

V starem modelu je bila glavna omejitev izvedbena zmogljivost

Velik del sodobne razvojne prakse je nastal v svetu, kjer je bila izdelava programske opreme draga. Osrednje vprašanje je bilo: kako naj več ekip bolj predvidljivo izdela več programske opreme? Ta predpostavka je oblikovala sestavo ekip, financiranje platform in merjenje izvedbe. Povečanje obsega je pogosto pomenilo več zaposlenih, uspeh pa so navadno merili s količino opravljenega dela.

UI spreminja to predpostavko. Menimo, da razvoj, zasnovan na UI, ni le tradicionalni razvoj z boljšimi orodji. Potrebuje drugačen model delovanja: manjše aplikacijske ekipe blizu problemom strank, ki jih podpirajo ekipe za platforme ali »ogrodja«. Z izrazom »ogrodje« označujemo nadzorovano delovno okolje, ki ljudem in agentom daje kontekst, orodja, dovoljenja, povratne zanke in meje za varno množično uporabo UI.

Za tehnološke in podatkovne vodje je to pomembno: večja produktivnost posameznikov še ne zagotavlja varne uvedbe v celotni organizaciji. Brez premišljenega modela delovanja ekipe tvegajo razdrobljena orodja, podvojene vzorce, nejasno odgovornost, nenadzorovano razkrivanje podatkov in neenotno kakovost.

Podjetja morajo vprašanje »Kako razvijalcem pomagati uporabljati UI?« zamenjati z vprašanjem »Kako preoblikovati razvojni sistem, da bodo ljudje in agenti varno ustvarjali vrednost v celotnem podjetju?«

Cenejša izdelava povečuje pomen odločitev

UI razvijalcem omogoča raziskovanje več zamisli, hitrejšo izdelavo prototipov in preizkušanje več pristopov. Več rezultatov pa ne pomeni samodejno večje vrednosti. Brez dobre presoje, ustreznega konteksta in učinkovitega vrednotenja lahko obseg dela raste hitreje, kot organizacija presoja, čemu zaupati, kaj uvesti in iz česa se učiti.

UI lahko zniža stroške ustvarjanja kode in izvajanja poskusov. Ali zniža skupne stroške programske opreme, je odvisno od preostalega dela pri pregledu, integraciji, delovanju, vzdrževanju in predelavah.

Pričakujemo, da bo razvojna prednost vse bolj odvisna od štirih sposobnosti:

  • Odločanja, kaj in kako razviti ter kako odločitve zabeležiti.

  • Zagotavljanja, da se ljudje in sistemi UI opirajo na ustrezno organizacijsko znanje.

  • Varnega povečevanja obsega s skupnimi platformami, kontrolami in vrednotenjem.

  • Snovanja arhitektur, ki sprejemajo nova orodja in komponente brez nenehnih motenj.

Redka sposobnost tako ni več ustvarjanje rezultatov, temveč večanje njihove koristi: izbrati pravo delo, ga umestiti v kontekst, preveriti delovanje in vedeti, česa ne izdati.

S cenejšim preizkušanjem raste tudi vrednost zapisov odločitev. Organizacije morajo vedeti, kaj so preizkusile, kaj ni uspelo, kaj so se naučile in zakaj so izbrale določeno pot.

Razvojni sistemi naj spodbujajo hitro preverjanje, varne iteracije in beleženje spoznanj, ne le hitre izvedbe. To spreminja tako vlogo razvijalca kot njegovo ekipo.

Razvijalci usklajujejo večji del sistema

Razvijalci ne opuščajo toliko izdelave, temveč se bolj posvečajo oblikovanju, vrednotenju in usklajevanju tega, kar nastaja.

Programska oprema, ustvarjena z UI, ne odpravlja potrebe po razvijalcih. Povečuje pomen ljudi, ki razumejo omejitve sistemov, določajo vmesnike, snujejo vrednotenje ter usklajujejo delo ljudi in agentov. Razvijalci, ki združujejo poglobljeno tehnično znanje, presojo, razumevanje produktov in vrednotenje, bodo pogosto ustvarili več vrednosti kot tisti, osredotočeni le na izvedbo komponent.

UI krepi učno zanko med produktnim in tehničnim razvojem

Nekoč so produktne ekipe odločale, kaj razviti, tehnične pa, kako to izvesti. Danes številne organizacije združujejo produktno vodenje, oblikovanje in tehnični razvoj. UI spreminja dogajanje znotraj ekipe: cenejši prototipi omogočajo prehod od opredelitve problema do izvedbe in vrednotenja v istem ciklu. Ekipe lahko preizkusijo več možnosti, prej zavržejo slabe zamisli in preverjene lažje uvedejo v produkcijo.

To daje prednost majhnim, večdisciplinarnim ekipam, kjer produktni, oblikovalski, tehnični in področni strokovnjaki delujejo v eni učni zanki. Produktna in tehnična presoja se ne združita v eno vlogo, morata pa biti tesneje povezani. Produktni vodje potrebujejo dovolj tehničnega znanja za prototipe in vrednotenje možnosti. Razvijalci potrebujejo dovolj poznavanja strank in poslovanja, da sooblikujejo problem, ne le izvedejo vnaprej določeno rešitev.

Organizacijski kontekst postane strateško sredstvo

Razvojne organizacije so kodo tradicionalno obravnavale kot ključno sredstvo. Lažje ustvarjanje kode povečuje trajno vrednost njenega ozadja: področnega znanja, razumevanja strank, operativnih izkušenj, lastnih podatkov, naborov za vrednotenje, strojno berljivih pravil in zgodovine arhitekturnih odločitev, ki pojasnjuje delovanje sistemov.

Zbirke kode so pomembne tudi zato, ker vsebujejo težko pridobljeno znanje o poslovanju in strankah. UI spreminja napor pri ustvarjanju kode, ne odpravlja pa napora za pridobitev tega znanja. Organizacije naj zato ne gledajo le količine kode, temveč vlagajo v sredstva z rastočo vrednostjo: dobro upravljane lastne podatke, uporabne sisteme znanja, razumevanje strank in jasne zapise odločitev.

Za direktorje informatike in podatkov tako informacijska arhitektura in upravljanje podatkov postajata ključna za razvojno uspešnost. Agenti UI lahko uporabljajo le kontekst, do katerega smejo dostopati in ga znajo razložiti. Razdrobljeno znanje, nejasno lastništvo podatkov in nedosledna dovoljenja tako postanejo razvojne omejitve, ne le težave upravljanja informacij.

Ko kontekst postane del produkcijskega sistema, ne more ostati pasivna dokumentacija. Postane zmogljivost platforme.

Federirana izvedba UI: lokalne ekipe, skupna varovala

Ko kontekst, vrednotenje in upravljanje postanejo del produkcijskega sistema, izvedbe UI ni mogoče povsem prepustiti posameznim ekipam. Prav tako je ne smemo tako centralizirati, da ekipe izgubijo stik z resničnimi problemi strank.

Federirani model uravnoteži te potrebe. Samostojne aplikacijske ekipe ostajajo blizu problemu. Skupne platforme in ogrodja jim zagotavljajo večkrat uporabna orodja, nadzorovan dostop do konteksta, vzorce vrednotenja, dovoljenja in upravljanje. Federacija deluje le ob jasnih pristojnostih: aplikacijske ekipe odgovarjajo za potek dela in rezultat; ekipe za ogrodje zagotavljajo skupne zmogljivosti za varno delo; službe za tveganja, varnost in upravljanje pa ohranijo neodvisen nadzor.

Aplikacijske ekipe in področni strokovnjaki naj določijo namenske primere za vrednotenje in prag sprejemljivosti. Ekipa za ogrodje naj zagotovi infrastrukturo za vrednotenje, skupne kontrole in poročanje za dosledno izvajanje.

Področje

Aplikacijska ekipa

Ekipa za ogrodje

Tveganja, varnost in upravljanje

Produkt in rezultat

Izbere problem, potek dela, uporabniško izkušnjo in merila uspeha; odgovarja za rezultate za stranke in poslovanje

Zagotavlja večkrat uporabne vzorce, orodja in telemetrijo

Določa omejitve, kadar primer uporabe pomeni znatno tveganje

Kontekst in dostop

Določi informacije in dejanja, potrebna za potek dela

Zagotavlja vmesnike za kontekst, identiteto agentov in dovoljenja za orodja

Odobri dostop do občutljivih podatkov in meje nadzora

Vrednotenje in izdaja

Določi merila sprejemljivosti in pregleda rezultate

Vzdržuje nabore za vrednotenje, revizijske dnevnike in odobrene poti uvedbe

Odobri zelo tvegane primere uporabe, izjeme in bistvene spremembe

Financiranje in odgovornost

Prejema sredstva in odgovarja za rezultate aplikacije

Prejema sredstva za skupne zmogljivosti; uspeh se meri s ponovno uporabo, pokritostjo in časom do varne uvedbe v produkcijo

Odgovarja za neodvisen nadzor in odločitve o kontrolah

Ritem dela in učenje

Izboljšuje s področnimi strokovnjaki ter pregleduje rezultate, razveljavitve in incidente

Spoznanja pretvarja v nove preizkuse, kontrole in večkrat uporabne zmogljivosti

Pregleduje incidente in spremembe na dogovorjenih točkah odobritve

To spreminja tudi razmišljanje vodij o velikosti ekip. Manjše ekipe, ki izdelajo več programske opreme, niso cilj same po sebi. Cilj je človeško presojo umestiti tja, kjer ustvarja največ vrednosti: blizu problemu v aplikacijskih ekipah in v skupne zmogljivosti, ki jim omogočajo hitro delo brez izgube nadzora.

Platforma postane ogrodje za ljudi in agente

Manjše aplikacijske ekipe z več podpore UI potrebujejo močnejše skupne zmogljivosti za varno, dosledno in odgovorno izvedbo.

Razvoj platform je bil doslej namenjen predvsem produktivnosti razvijalcev, glavni uporabniki pa so bili ljudje. Platforma, zasnovana na UI, mora podpirati ljudi in agente.

Agent razvojne platforme ne uporablja enako kot človek. Potrebuje strojno dostopna navodila in orodja, izrecna dovoljenja ter zanesljivo vrednotenje svojega dela. Ogrodje mora upoštevati tudi opazljivost, varnost, skladnost in upravljanje znanja. Avtonomijo naredi uporabno tako, da jo umesti v jasne, izvršljive meje.

Primer: podpora s pomočjo UI v regulirani banki

Vzemimo banko, ki uvaja obravnavo poizvedb o reklamacijah kartičnih transakcij s pomočjo UI. Aplikacijska ekipa začne z ozko nalogo: razvrstiti primer, pridobiti veljavna pravila in pripraviti osnutek odgovora za svetovalca. Odgovorna je za potek dela, uporabniško izkušnjo, pragove za predajo pristojnim in merila uspeha. Ne določa regulativnih pravil in agentu ne dodeljuje novih dovoljenj.

Agenti bi lahko pomagali pri izvedbi, izvajali namenske preizkuse in pripravili izdajo. Uvedbo v produkcijo bi še vedno odobrili ljudje, rezultati pa bi usmerjali nadaljnje vrednotenje in razvoj. Nadzor med izvajanjem ostaja ločen: agent za podporo sme uporabljati le odobrena orodja in podatke, v okviru dovoljenj in poti za predajo pristojnim.

  • Kontekst: agent ima dostop do primera, nujnih podatkov o stranki, odobrenih postopkov za produkte in pritožbe ter strojno berljivih pravil za predajo pristojnim. Nima dostopa do izvornih plačilnih poverilnic in nepovezanih evidenc strank ter ne more pisati v sistem za upravljanje primerov.

  • Vrednotenje: pred izdajo mora nabor reprezentativnih preteklih in strokovno označenih robnih primerov prestati preizkuse točnosti razvrščanja, upoštevanja pravil, ustrezne vzdržanosti, uhajanja osebnih podatkov ter predaje pritožb in finančno občutljivih primerov pristojnim.

  • Odobritev: za odločitev o produktu je odgovorna aplikacijska ekipa. Službe za tveganja, varnost in skladnost odobrijo dostop do podatkov, preslikavo pravil in pot uvedbe. Vsako odhodno sporočilo odobri svetovalec; odločitve o denarju ali pravicah stranke ostajajo zunaj agentove avtonomije.

  • Zapis ogrodja: vsak zagon beleži identiteto agenta, različico modela, pridobljeni kontekst in vire, klicana orodja, preverjanja pravil, rezultate vrednotenja, človeške popravke ali razveljavitve ter incidente. Kar deluje, ekipa pretvori v vmesnike za kontekst, primere za vrednotenje, predloge dovoljenj in odobrene poti uvedbe za ponovno uporabo. Napake in razveljavitve postanejo novi preizkusi in izboljšave poteka dela.

Agent tako dobi prostor za delovanje, a le z odobrenim kontekstom in orodji. Vsaka pomembna meja zagotavlja dokazila za pregled in ponovno uporabo. Za ključne odločitve ostajajo odgovorni ljudje. Banka lahko sčasoma na podlagi dejanskih uspehov, človeških posegov in napak izboljša potek dela ter presodi, ali naj razširi agentove pristojnosti. Tako sta omejena avtonomija in učenje, podprto z dokazi, videti v praksi.

Ta delitev se odraža v sistemih in kontrolah, ki jih upravlja ekipa za ogrodje. Ekipe za ogrodje so lahko odgovorne za:

  • Identiteto agentov: dodeljevanje storitvenih identitet, beleženje lastništva in okolja ter sledenje različicam modelov, pozivov in orodij vsakega agenta.

  • Dovoljenja za orodja: obseg branja in pisanja, meje dostopa do podatkov, omejitve pogostosti, točke odobritve in privzeto zavračanje dejanj agentov.

  • Vmesnike za kontekst: dostop do odobrenega znanja in podatkov prek različic vmesnikov, ki upoštevajo dovoljenja ter jasno navajajo izvor in ažurnost.

  • Nabore za vrednotenje: vzdrževanje reprezentativnih in robnih primerov, preizkusov varnega delovanja, zaščite in regresije ter pragov za izdajo.

  • Revizijske dnevnike in opazljivost: beleženje identitete agenta, konteksta, klicanih orodij, izhodov, odobritev, človeških razveljavitev, napak in incidentov z ustrezno hrambo in nadzorom dostopa.

  • Odobrene poti uvedbe: peskovnik, senčno izvajanje, postopno uvajanje in produkcijo s samodejnimi preverjanji, mehanizmi povrnitve in nadzorom sprememb.

Ekipe za ogrodje niso novo ime za vse obstoječe funkcije platforme. Ekipe za operacije strojnega učenja, varnost, upravljanje in platforme ohranjajo svoje pristojnosti. Ekipa za ogrodje te kontrole povezuje z razvojem in izvajanjem potekov dela z UI: dovoljenja in odobritve za pravila, upravljani vmesniki za kontekst, preizkusni nabori za vrednotenje ter dnevniki za revizijo in ponovno uporabo vedenja agentov.

Diagram modela delovanja za razvoj, zasnovan na UI, v katerem aplikacijske ekipe podpirata skupna platforma in ogrodje.

Spremeniti je treba kadrovanje, vodenje in metrike

Če se razvoj deli na izvedbo aplikacij in skupno podporo, se morajo temu prilagoditi kadrovanje, vodenje in merjenje.

Aplikacijske ekipe potrebujejo produktno, tehnično in področno presojo blizu problema. Ekipe za platforme in ogrodja potrebujejo ljudi, ki znajo zasnovati in upravljati skupno okolje za množično delo ljudi in agentov.

Tehnološki vodje postajajo snovalci sistema izvedbe

Direktorji za tehnologijo, podatke in informatiko morajo odločiti, kaj zagotoviti centralno in kaj prepustiti ekipam.

Aplikacijske ekipe potrebujejo svobodo za hitro delo in tesen stik s strankami. Ne bi smele same znova vzpostavljati varnega dostopa do podatkov, opazljivosti, vrednotenja in upravljanja.

V organizaciji, zasnovani na UI, morajo tehnološki vodje del pozornosti preusmeriti z upravljanja izvedbenih zmogljivosti na zasnovo sistema izvedbe. To vključuje:

  • zaposlovanje in razvoj ljudi za dobro presojo in kakovostno odločanje;

  • naložbe v skupne platforme UI, vrednotenje, varovala, odobrene poti, pretok znanja in vzorce dostopa;

  • določanje meja delovanja agentov, ljudi in skupnih potekov dela;

  • merjenje z dokazi podprtega učenja, zanesljivosti, vpliva na stranke in varne ponovne uporabe ter

  • poznavanje tehnologije za razumevanje, kje UI resnično spreminja ekonomiko izvedbe.

Dober sistem ekipam olajša dostop do konteksta, preverjanje dela UI, ponovno uporabo preizkušenih vzorcev in prepoznavanje potrebe po človeški odobritvi.

Sedanje razvojne metrike kažejo le del slike

Številne razvojne metrike izvirajo iz časa, ko je bila izdelava programske opreme glavna omejitev. Hitrost ekipe, točke zgodb, prepustnost in pogostost uvedb so še uporabni kazalniki, a sami povedo manj, ko UI zmanjšuje napor pri izdelavi programske opreme.

Ekipa lahko ustvari več kode in izvede več poskusov, a se še vedno slabo odloča, ustvarja odvečno kompleksnost ali povečuje tveganje.

Tehnološki vodje zato ne smejo spraševati le po količini programske opreme ali razširjenosti orodij UI. Razumeti morajo, ali UI organizaciji pomaga hitreje učiti se, izboljšati rezultate za stranke in zanesljivo delovati v dogovorjenih mejah.

Uporabna merila za aplikacijske ekipe so lahko:

  • čas do z dokazi podprtih spoznanj;

  • izboljšanje rezultatov za stranke;

  • ustvarjena poslovna vrednost;

  • sprejetost in spremembe vedenja ter

  • delež poskusov, ki vodijo do utemeljenih odločitev.

Čas do z dokazi podprtih spoznanj mora zajeti celotno obdobje od začetka poskusa do zadostnih dokazov za odločitev. Ekipa, ki začne v ponedeljek, uvede rešitev v sredo in se utemeljeno odloči v petek, ima tedenski učni cikel, ne dvodnevnega izvedbenega cikla.

Uporabna merila za ekipe za platforme in ogrodja so lahko:

  • ponovna uporaba odobrenih vzorcev UI;

  • pokritost in učinkovitost vrednotenja;

  • incidenti in predelave, povezani z UI;

  • čas od zamisli do varne uvedbe v produkcijo;

  • opazljivost dejanj agentov ter

  • pripravljenost na revizije in preverjanje skladnosti.

Stroškovna merila morajo za vsak uspešen rezultat zajeti uporabo modela, človeški pregled, neuspele poskuse, predelave in operativno podporo.

Ta merila še vedno potrebujejo jasne opredelitve, izhodišča in metode vrednotenja. Cilj ni zamenjati enega univerzalnega sistema kazalnikov z drugim, temveč meriti, ali sistem izvedbe daje zaupanja vredne rezultate.

Tudi ta model je lahko začasen

Model aplikacij in ogrodij je eden od odzivov na sedanjo fazo razvoja, zasnovanega na UI. Ne smemo ga obravnavati kot dokončno ureditev.

Osnovno enoto razvojnega dela bi lahko znova spremenili:

  • agenti, odgovorni za celotne poteke dela;

  • začasna programska oprema namesto večletnega vzdrževanja;

  • prehod uporabnikov z aplikacijskih vmesnikov na izkušnje, ki jih vodijo agenti;

  • temeljni modeli, ki prevzemajo več zmogljivosti platform, ter

  • predpisi, zaradi katerih možnost revizije in odgovornost postaneta glavni omejitvi razvoja.

To so možnosti, ne gotovi izidi. Če se uresničijo, bo morda celo delitev na aplikacijske in platformne ekipe preozka.

Najbolje pripravljene organizacije bodo svoj model delovanja obravnavale kot prilagodljiv. Organizirale se bodo okoli jasnih načel, trdnega konteksta, omejene avtonomije in hitrega učenja, ne togih ekipnih struktur ali izbire orodij.

Zaupanja vreden napredek je novo merilo razvojne odličnosti

UI ne zmanjšuje pomena razvojnih sistemov. Povečuje vrednost njihove dobre zasnove.

Cenejša izdelava programske opreme daje prednost organizacijam, ki bolje odločajo, nadgrajujejo uporaben kontekst in varno delujejo. Razvojna praksa, zasnovana na UI, ne pomeni le uporabe orodij UI. Preoblikuje se glede na nove omejitve: kakovost odločitev, skupni kontekst, omejeno avtonomijo in hitro učenje.

Tehnološki vodje lahko začnejo s štirimi jasnimi odločitvami:

  1. Katere odločitve o strankah in produktih morajo ostati blizu aplikacijskim ekipam?

  2. Kateri kontekst, kontrole in zmogljivosti vrednotenja naj bodo skupni?

  3. Kje lahko agenti delujejo samostojno in kje potrebujejo človeško odobritev?

  4. Katera merila dokazujejo učenje, podprto z dokazi, vrednost za stranke in varno delovanje?

Odgovori bodo bolj vplivali na vrednost uvedbe UI kot število pomočnikov, ki jih organizacija uvede.

Authors

Abbie Manning, Saurabh Singh